KO TE USEKA V KRIŽU …

Zgodi se iznenada. In skorajda vsaj nekajkrat v življenju vsakomur od nas. Večkrat niti ne vemo zakaj. Dokler ne pobrskamo po spominu…

Prične se nekako takole ….

Deset minut do šestih. Leže v postelji se raztegnem in naredim nekaj kratkih vaj za hrbtenico. Ker ga “ni čez komot” je vadbeni poligon kar postelja. Naredim tistih pet klasičnih vaj, po pet ponovitev.

Tako je bilo tudi to jutro. Obuta v udobne čevlje z nizko peto zaklenem vhodna vrata za seboj in se odpravim proti avtu.

Čez ramo imam svojo torbico. Hodim naravnost, narahlo s pogledom ošvrknem grmiček pred hišo.

Čez sredino telesa, čez križ me “USEKA”. Bolečina je tako močna, da skoraj padem. “Pa kaj je sedaj to?!” pomislim. Ustavim se, se poravnam in počakam, da bolečina malce izzveni. Premaknem nogo počasi naprej. Za malenkost popusti in skrajno previdno pristopicljam do avta, ga odklenem, mukoma odložim torbico na sovoznikov sedež in se s težavo usedem za volan.

Zapiranje vrat avtomobila v tem položaju postane umetnost.

“Umiri se”, pomislim. “Vse bo v redu”. Skušam odmisliti bolečino.

Odpeljem. Zdi se mi, da sem bolje. Parkiram in skušam iztopiti.

Boli! Zajamem sapo in napnem trebušne mišice, kolikor jih sploš še imam, in se s pomočjo rok nekako izkobacam iz avta in ob njem postavim pokonci. Stiskam zobe, ko skušam hoditi. Vsak premik nog predstavlja peklenske bolečine. Rezka, pekoča in ognjena bolečina seva iz križa na vse strani. Navzgor, levo in desno ter preko kolkov v noge.

Tokrat ni šlo. Kar tako malo po domače.  Tablete proti bolečinam, Pernaton gel v grelni in hladilni varianti, obkladki, šali, razne poze – nič ni pomagalo. Po nasvetu tekaških prijateljev sem se končno znašla na mizi športne fizioterapevtke.

Ko bolečino izbije bolečina … in počitek

Čeprav bi ji na momente najraje pobegnila iz mize ali pa ji kar kakšno primazala – sem vztrajala. Na trenutke v še hujših bolečinah. Zato, ker sem vedela, da me na koncu čaka olajšanje – odrešitev.

massage-1015568_1920

In tako me je tokrat telo dobesedno prisililo k počitku.

Kaj naj rečem? Bravo. Pa ravno pravi čas. Pet dni pred odhodom na smučarijo! Upala sem na čudež. Ampak ga ni bilo. Ostala sem doma. Sama. In sedaj imam čas, da lahko razmišljam o najpogostejšem vprašanju dvoletnikov: ZAKAJ!

No, ta ZATO ni tisti “KER ZATO”!

Predvsem zato, ker nisem poslušala opozoril. Da, telo me je večkrat opozorilo, dalj časa opozarjalo.

Občasna rahlejša bolečina v ledvenem delu hrbtenice, v kolenu, kolku. Jaz pa nič, iskreno misleč, da to ni resnično nič posebnega.

Opozorila pred katastrofo

Nikakor pa ne bi smela zanemariti nenadne hude bolečine v križu, ko me je med tekom na tem delu pekoče zabolelo in mi je istočasno na zelo nenavaden način skoraj odpovedala leva noga. Vse skupaj je bil res samo hip. Na trenutek noga ni bila več moja in v tistem delčku časa, ko sem pomislila, da bom padla, ker praktično nimam ene noge – sem jo spet “dobila” nazaj. Obljubila sem si, da se bom tokrat resnično naročila pri kakšnemu od specialistov ali pa vsaj odšla na masažo. Ker pa nikoli ni časa, ga seveda tudi tokrat ni bilo … do takrat, ko si ga telo samo vzame.

Sklep št. 1: poslušaj svojo telo in takoj ukrepaj.

Površnost

Eden od vzrokov je moja površnost. Kot tista na začetku spisa. Vaje v postelji. Za božjo voljo! Ves čas sem vedela, da to ni to. Morala bi vstati iz postelje in vaje narediti na tleh. Na trdi podlagi. Natančno in pravilno. Ne pa kar nekaj na približno. Večkrat tako, da sem med eno in drugo vajo še malček zadremala.

Sklep št. 2: jutranje vaje delam na tleh: 5 vaj – 5 ponovitev. Amen.

Moč in gibljivost

Ne delam vaj za moč in gibljivost. Pred tekom se sicer ogrejem in po teku raztegnem. Ampak nimam nobene prave moči v trupu. Trebuh fuč, hrbet fuč, rit fut! Nobenih mišic! To se čuti pri teku, ker ne čutim moči. Nobene prave tekaške moči. Tudi rezultat zadnjega maratona vse pove: cigu migu – saj bo šlo. In je šlo zelo počasi in brez pravega užitka. No, sedaj sem prišla do tam, ko ne morem več!

Sklep št. 3: najmanj dvakrat tedensko delam vaje za moč in gibljivost. Amen.

Masaža

Ja. Blagodejno vpliva. Ne bom pozabila, kako me je pred leti rešila trdovratnih bolečin sorodnica fizioterapevtka in mi svetovala pogostejšo masažo. Tista masaža je delovala leta! Poletov strokovnjak Beno Piškur mi je svetoval, naj si privoščim masažo vsak teden. To se mi je zdelo absolutno prepogosto (beri: predrago). No, enkrat mesečno. Od vsega tega sem napredovala toliko, da grem na masažo na vsake dve ali tri leta. Sem si pa kupila masažni valj!

Sklep št. 4: na masažo enkrat mesečno. Amen.

Pamet v glavo

Preveč sem trmasta in prevečkrat rinem z glavo skozi zid in svojih poškodb ne saniram do konca. Superge obujem že, ko me še kje kaj boli. Kar je pravzaprav že kar značilno za tekače.  In daljnoročno – to ni v redu. Telo si zapomni. Tudi moje se je. In tokrat udarilo z vso silo.

Slep št. 5: pazljiveje bom prisluhnila telesu. In slišano tudi upoštevala! Amen.

Nasveti in komentarji 

Sem pa opazila zares zanimive odzive ljudi. Tisti, ki ne vedo, da tečem, odreagirajo povsem drugače od tistih, ki to vedo in poznavalsko pomodrujejo: “Preveč tečeš. To je gotovo od teka. Tek ni zdrav. Udarjanje peta ob tla gotovo ni zdravo za hrbtenico”. In podobne nebuloze.

blablabla

Pa to ni res. Brez teka bi bila moja hrbtenica v neskončno slabšem stanju, kot je danes.

Dovolj neumnosti

Moja hrbtenica ni med najbolj zdravimi že zadnjih slabih štirideset let. Imam namreč skoliozo v zgornjem in spodnjem delu hrbtenice vključno z rahlo kifozo. Kar pomnim sem imela težave z njo. Če se nisem redno gibala so bile bolečine občasno prav neznosne. A sem našla recept. V teku. In vajah za hrbtenico. Občasnih masažah.

In vsem tistim, ki morda mislijo, da je vzrok za bolečino ravno tek – lahko mirno odgovorim: “DA!” Pa ne zato, ker tečem. Zato, ker ne tečem optimalno.

smeh

Ampak stvari bom prišla do dna.

OPOZORILO: to ni članek samooklicane tekaške strokovnjakinje. Sem samo tekačica, ki rada piše in si želi tudi vas navdušiti za tek in aktivno življenje. Tisto, kar pomaga meni pa morda ne bo pomagalo vam. Zato predvsem poslušajte sebe in svoje telo. V primeru resnih težav poiščite pomoč strokovnjaka.

1 thoughts on “KO TE USEKA V KRIŽU …

Komentarji so zaprti.